3. Družboslovje, naravoslovje in tehnologija: Kognitivna znanost (105 ur)

Kako celostno pojasniti človekovo duševnost? Je smiselno ločevati med telesnim in duševnim? Iz česa je zgrajena neprecenljiva zdrizasta snov v naši lobanji? (Možgane danes razumemo kot kompleksno mrežo, sestavljeno iz ogromnega števila celic in povezav med njimi.) Vas zanima, kako delujejo ta omrežja v zdravih možganih? Kaj pa, če se povezave prekinejo – se lahko po tem ustvarijo nove povezave? Je možgane po poškodbi možno rehabilitirati in ali sposobnosti zdravih možganov lahko še okrepimo? Ali se možgani razvijajo celo življenje? Kako učinkujejo zdravila proti depresiji, bojni strupi in pesticidi? Zaradi katerih snovi smo sposobni prenesti skrajne napore in bolečine? Kaj se dogaja v možganih ob zlorabi mamil? Kaj je spomin in kaj amnezija – izguba spomina? Kaj je motivacija in kaj vpliva nanjo? Kako poteka učenje in kakšne vrste učenja poznamo? Kako se oblikuje vedenje? Vas zanima umetna inteligenca? (Na kognitivno znanost je imel velik vpliv Alan Turing, ki je razmišljal o stroju, ki bi posnemal delovanje duha. Duševnost kot informacijski sistem je kot neka črna škatla. V njo dobimo vhodne podatke, na primer dražljaje iz okolja, ki jih obdelamo in jih nato oddamo kot izhodne podatke, na primer v obliki giba.) Ali bi se želel spoznati s to črno škatlo - robotom, ki mu boš vlil vedro vhodnih podatkov v njegove "možgane", zato da bo naredil tisto, kar si misliš, da bi naj? Potem bo programiranje robotkov Lego Mindstorms EV3 dober uvod v začetno raziskovanje črne škatle.

Ne, ne hecamo se! Kognitivna znanost je v resnici tako zanimiva in uporabna, kot se vam zdi. Po receptu »žlica informatike, psihologije in biologije, začinjeno še s ščepcem filozofije« se bomo trudili skuhati poslastico.

Gre torej za celovit pristop k človekovi duševnosti, zato se v tem tematskem sklopu prepletajo filozofija, nevroznanost, psihologija in umetna inteligenca. Filozofija bo tako naredila uvod v medpredmetnost kognitivne znanosti in se osredotočila na vprašanje ločevanja med telesnim in duševnim. Biologija bo zgornja vprašanja obravnavala predvsem z vidika nevroznanosti, psihologija se bo nato ukvarjala z duševnimi procesi, kot so spomin, motivacija, učenje in vedenje. Zadnji del in največ ur bo namenjenih informatiki, kjer se boste učili programiranja in razumevanja delovanja robotov. Konkretno boste programirali robota, kar bo tudi zaključna naloga in ocena.

Gimnazija Moste

Gimnazija Moste
Zaloška 49, 1000 Ljubljana
Tajništvo: 01 547 41 00
Zbornica: 01 547 41 13

Fax: 01 547 41 11
Davčna št.: 79887520
Matična št.: 5084138
www.gimoste.si

 

Piškotki

Za pravilno delovanje in namene izboljševanja spletne strani uporabljamo na njej piškotke. Več o piškotkih, ki jih uporabljamo na spletni strani si lahko preberete na naslovu: http://www.gimoste.si/gim/piskotki.

Več o piškotkih na strani

EU Direktiva o piškotkih

Zavrnili ste uporabo piškotkov na tej spletni strani. Svojo odločitev lahko spremenite.

Sprejeli ste uporabo piškotkov na tej spletni strani. Svojo odločitev lahko spremenite.

sosC cbeduroam berasmusPlus bZS bMednarodno priznanje za mlade Podvig cb SKOZ b INP bSIO1 bProti raku b