Lógika (grško λόγος: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih. Logika v ožjem smislu je znanost o pravilnem sklepanju. Tradicionalno je logika filozofska disciplina, v 19. stoletju pa je postala tudi del matematike in kasneje računalništva. Utemeljitelj logike je Aristotel (384 pr. n. št - 322 pr. n. št.). Najpomembnejša sodobna logika sta Frege in Russell. Utemeljila sta propozicijsko logiko, v novejšem času pa se v logičnih nalogah pojavlja tudi lingvistika. Čeprav bi si laik lahko mislil, da je matematična logika logika matematike, je ta v resnici bližje matematiki logike. Sestavljajo jo tisti deli logike, ki jih lahko matematično modeliramo. Nekdaj se je tej disciplini reklo simbolna logika (za razliko od filozofske logike) ali metamatematika (ta izraz je dandanes omejen na nekatere poglede teorije dokaza), današnje ime pa je matematični logiki dal Peano.
(vir: Wikipedija; https://sl.wikipedia.org/wiki/Logika)
Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo (ZOTKS) se na šolah širom Slovenije izvaja tekmovanje v znanju o logiki. Letošnje je bilo že 35. Tudi na naši šoli ga izvajamo že vrsto let in dosegamo lepe rezultate.
Primeri nalog: japonske miselne igre, svetovi, lingvistika
sodoku futošiki gobelin kakuro
PRIREJENA FINŠČINA: Dani so prirejeni finski stavki s slovenskimi prevodi. Ugotovite slovnična pravila in jih zapišite. Zapišite tudi slovarček besed.
Prevedite na vse možne načine:
- Mišek sedi na gledališču.
- Ona skoči z gledališča.
- Sikri liiterissa on.
